[ Pobierz całość w formacie PDF ]
vo, strmi v njegove oãi in pomenljivo reãe:
»Haron, zadavil si 0 krjanca. Vrni zdaj gnezdu ãarni
napoj, ki si ga vzel& «
104
IKSIA
BESeDA
»Kakor ukaÏe0 , res sem tvoj dolÏnik& «
»V ljubezni ni dolÏni0 tva. Daj in vzemi nimata loãe-
nega pomena& «
Vzdih ji pretrga besede. Zaãuti v sebi njegovo moÏev-
stvo in se popolnoma preda Ïenski nravi; topi se v sreãi
blaÏene zapolnitve in zavesti, da ga je sprejela vase.
Naj ura teãe ali stoji, ãas ni veã ãasen. Ni misli na ju-
tro, v tem hipu je vse samo ljubovanje. Ples mi0 ic, valo-
vanje strasti, preplet koÏe, sline, vonja. Krãevito mu stis-
ka boke, da ga med tem divjim valovanjem ne izgubi, da
ji ne uide iz gnezda in jo prazno zapusti&
»Ne!« krikne, ko ji z nenadnim odmikom vendarle
uide drugam, v drugo odprtino.
Vi0 ek sladostrastja ji preseka ostra boleãina in kmalu
zatem zaãuti, kako mezi vanjo toplo Haronovo seme, ki
ne bo poneslo ploda njune ljubezni med zvezde&
Vse zagrne mrak. Nezavednost. Kakor, da jo je zanes-
lo v malo smrt.
»Angel!« kliãe, a se klic izgublja v njeni nemosti. Posku-
0 a se neãesa oprijeti, kajti poniknila je globoko v sanje
ali pa je res umrla. Je izgubila nit, ki jo veÏe s stvarnostjo
in se ne bo nikoli vrnila iz vrtinca sna?
Geslo? Morda bi se morala spomniti na geslo, ki sanjav-
cu spet odpre vrata v budno stanje&
105
IKSIA
BESeDA
In se spomni, in se sli0 i govoriti:
»Kaj Ïe hoãe0 stran? Saj ni 0 e blizu dan: saj to je sla-
vec bil in ne 0 krjanec, ki ti pre0 inil plaho je uho; vso noã
Ïgoli tam na granatovcu: verjemi, dragi, da je slavec bil.«
In sli0 i Angelov odziv:
»Bil je 0 krjanec, jutra oglasnik, ne slavec: glej, zavis-
ten svit obroblja razmaknjene oblake tam na vzhodu:
noãi so sveãe dogorele, dan ves veder vstaja nad megle-
ni vrh. Shakespeare. Romeo in Julija.«
S trudom odpre Iksia oãi in preseneãena zapazi, da je
zaspala na klopi v Angelovem vrtu na koncu blastiona.
Stoji pri njej, jo brezizrazno gleda, v rokah pa drÏi sveÏe
odrezane vrtnice. Zrak v vrtu je teÏak, pretopel, zatohel
od cvetliãnih in zelenjavnih vonjav in ni ãudno, da je
omamljena.
»Îe dolgo sem ob tebi in te gledam, kako spi0 . Jezen
sem na tvoje sanje, saj se v njih potika0 sama in me
skrbi, ker ti ne morem biti v pomoã, za kar sem dolo-
ãen,« reãe.
»Potem prevetri ta zagaten zrak, skoraj bi me zadu-
0 ilo& «
Z daljincem, ki ga vedno nosi s sabo, sproÏi Angel
prezraãevanje in vnos kisika.
»Oprosti, tudi meni se zgodi, da kaj pozabim. Nisem
predvidel, da bo0 zadremala v vrtu.« S 0 torasto kretnjo
106
IKSIA
BESeDA
ji ponudi vrtnice. »Sprejmi ta moj mali dar, ki sem ga
vzgojil v surovi vesoljski temi in mrazu samo zate.«
»Hvala, Angel, ãudovite so.« S prsti se nalahno doti-
ka vrtnic in boÏa njih Ïametaste glavice. »Imela sem
moraste sanje, mislim, da je bilo krivo pomanjkanje ki-
sika& Zdaj mi je Ïe bolje. Sedi k meni, Angel, nekaj bi te
rada vpra0 ala.«
»Vpra0 aj, zato sem tu, da ti odgovorim, ãe morem.«
»Kako je bilo z izstrelitvijo blastionov z Lune?«
»Zamrznili so vas, vam dodelili Ïivostrojne spremlje-
valce in potem se je zaãel ognjemet: izstreljevali so blas-
tione v grozdih in nad Luno so se razkropili kot ognje-
na palma na vse strani vesolja. Haron je trdil, da je vse
skupaj podobno velikanskemu izbrizgu semena, in da
so blastioni kot spermiji odsvedrali iskat jajãece v nes-
konãne kozmiãne dalje. Midva sva bila v zadnjem groz-
du.«
»Sanjalo se mi je o noãi pred zamrznitvijo,« zami0 -
ljeno reãe Iksia in 0 e vedno gladi vrtnice. »Bila sem s Ha-
ronom, Ïelela sem, da bi me oplodil pred odposlan-
stvom& A ni hotel. Ne vem, ali me je sploh imel res
rad.«
»Îivljenje na0 e kakor zvezda blodi med jutrom in
noãjo v mejah obzorja. Kaj smo? Prav malo vemo o uso-
di; 0 e manj, kaj bomo. Tako pravi lord Byron. Preveã si
me vpra0 ala, Iksia.«
107
IKSIA
BESeDA
»Saj, pozabila sem, da v tvojem Ïivostrojnem bistvu
nikoli nisi in ne bo0 obãutil kaj je ljubezen.«
»Rad bi ti zdaj poãesal lase, ãe mi dovoli0 , in zavidam
roÏi, ki jo boÏa0 . Rad bi bil zrak, ki ga, lepota, diha0 ; o,
ãe bi mogel, bi se spremenil v tlak, po katerem ubira0
svoja pota.«
»Izbrska0 verz za vsako priliko,« mu z nasmehom
reãe. »Kateri pesnik je tega zagre0 il?«
»Preskok nevronov. Ni doloãenega pesnika,« suho-
parno odvrne.
Nekaj ãasa ga zvedavo gleda, a na obrazu Angela se
nobena mi0 ica ne premakne, v zaznavni0 kih oãeh ni
nobene ãlove0 ke iskre, ki bi kazala na kak0 no ãustvo.
Zato mu brez pomisleka naroãi:
»Potem me res poãe0 i, tu ima0 glavnik. In spleti mi
kiti. V telovadnico sem namenjena, da se dokonãno pre-
budim.«
Angel vzame glavnik in ko se z njim pribliÏa njenim
gostim ãrnim lasem, zaprasketajo elektriãne iskre in
Iksia se zdrzne.
»Ej, skuril me bo0 !« vzklikne.
»Haron me je prepriãeval, da sem vrhunec Ïivostroj-
ne tehnike, pa imam vseskozi teÏave s preprostim elek-
trostatiãnim nabojem,« zamrmra. »Zdaj bo dobro, raz-
elektril sem se.«
âe0 e Iksio, ki je znova preseneãena, odkod strojnemu
108
IKSIA
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl szamanka888.keep.pl
vo, strmi v njegove oãi in pomenljivo reãe:
»Haron, zadavil si 0 krjanca. Vrni zdaj gnezdu ãarni
napoj, ki si ga vzel& «
104
IKSIA
BESeDA
»Kakor ukaÏe0 , res sem tvoj dolÏnik& «
»V ljubezni ni dolÏni0 tva. Daj in vzemi nimata loãe-
nega pomena& «
Vzdih ji pretrga besede. Zaãuti v sebi njegovo moÏev-
stvo in se popolnoma preda Ïenski nravi; topi se v sreãi
blaÏene zapolnitve in zavesti, da ga je sprejela vase.
Naj ura teãe ali stoji, ãas ni veã ãasen. Ni misli na ju-
tro, v tem hipu je vse samo ljubovanje. Ples mi0 ic, valo-
vanje strasti, preplet koÏe, sline, vonja. Krãevito mu stis-
ka boke, da ga med tem divjim valovanjem ne izgubi, da
ji ne uide iz gnezda in jo prazno zapusti&
»Ne!« krikne, ko ji z nenadnim odmikom vendarle
uide drugam, v drugo odprtino.
Vi0 ek sladostrastja ji preseka ostra boleãina in kmalu
zatem zaãuti, kako mezi vanjo toplo Haronovo seme, ki
ne bo poneslo ploda njune ljubezni med zvezde&
Vse zagrne mrak. Nezavednost. Kakor, da jo je zanes-
lo v malo smrt.
»Angel!« kliãe, a se klic izgublja v njeni nemosti. Posku-
0 a se neãesa oprijeti, kajti poniknila je globoko v sanje
ali pa je res umrla. Je izgubila nit, ki jo veÏe s stvarnostjo
in se ne bo nikoli vrnila iz vrtinca sna?
Geslo? Morda bi se morala spomniti na geslo, ki sanjav-
cu spet odpre vrata v budno stanje&
105
IKSIA
BESeDA
In se spomni, in se sli0 i govoriti:
»Kaj Ïe hoãe0 stran? Saj ni 0 e blizu dan: saj to je sla-
vec bil in ne 0 krjanec, ki ti pre0 inil plaho je uho; vso noã
Ïgoli tam na granatovcu: verjemi, dragi, da je slavec bil.«
In sli0 i Angelov odziv:
»Bil je 0 krjanec, jutra oglasnik, ne slavec: glej, zavis-
ten svit obroblja razmaknjene oblake tam na vzhodu:
noãi so sveãe dogorele, dan ves veder vstaja nad megle-
ni vrh. Shakespeare. Romeo in Julija.«
S trudom odpre Iksia oãi in preseneãena zapazi, da je
zaspala na klopi v Angelovem vrtu na koncu blastiona.
Stoji pri njej, jo brezizrazno gleda, v rokah pa drÏi sveÏe
odrezane vrtnice. Zrak v vrtu je teÏak, pretopel, zatohel
od cvetliãnih in zelenjavnih vonjav in ni ãudno, da je
omamljena.
»Îe dolgo sem ob tebi in te gledam, kako spi0 . Jezen
sem na tvoje sanje, saj se v njih potika0 sama in me
skrbi, ker ti ne morem biti v pomoã, za kar sem dolo-
ãen,« reãe.
»Potem prevetri ta zagaten zrak, skoraj bi me zadu-
0 ilo& «
Z daljincem, ki ga vedno nosi s sabo, sproÏi Angel
prezraãevanje in vnos kisika.
»Oprosti, tudi meni se zgodi, da kaj pozabim. Nisem
predvidel, da bo0 zadremala v vrtu.« S 0 torasto kretnjo
106
IKSIA
BESeDA
ji ponudi vrtnice. »Sprejmi ta moj mali dar, ki sem ga
vzgojil v surovi vesoljski temi in mrazu samo zate.«
»Hvala, Angel, ãudovite so.« S prsti se nalahno doti-
ka vrtnic in boÏa njih Ïametaste glavice. »Imela sem
moraste sanje, mislim, da je bilo krivo pomanjkanje ki-
sika& Zdaj mi je Ïe bolje. Sedi k meni, Angel, nekaj bi te
rada vpra0 ala.«
»Vpra0 aj, zato sem tu, da ti odgovorim, ãe morem.«
»Kako je bilo z izstrelitvijo blastionov z Lune?«
»Zamrznili so vas, vam dodelili Ïivostrojne spremlje-
valce in potem se je zaãel ognjemet: izstreljevali so blas-
tione v grozdih in nad Luno so se razkropili kot ognje-
na palma na vse strani vesolja. Haron je trdil, da je vse
skupaj podobno velikanskemu izbrizgu semena, in da
so blastioni kot spermiji odsvedrali iskat jajãece v nes-
konãne kozmiãne dalje. Midva sva bila v zadnjem groz-
du.«
»Sanjalo se mi je o noãi pred zamrznitvijo,« zami0 -
ljeno reãe Iksia in 0 e vedno gladi vrtnice. »Bila sem s Ha-
ronom, Ïelela sem, da bi me oplodil pred odposlan-
stvom& A ni hotel. Ne vem, ali me je sploh imel res
rad.«
»Îivljenje na0 e kakor zvezda blodi med jutrom in
noãjo v mejah obzorja. Kaj smo? Prav malo vemo o uso-
di; 0 e manj, kaj bomo. Tako pravi lord Byron. Preveã si
me vpra0 ala, Iksia.«
107
IKSIA
BESeDA
»Saj, pozabila sem, da v tvojem Ïivostrojnem bistvu
nikoli nisi in ne bo0 obãutil kaj je ljubezen.«
»Rad bi ti zdaj poãesal lase, ãe mi dovoli0 , in zavidam
roÏi, ki jo boÏa0 . Rad bi bil zrak, ki ga, lepota, diha0 ; o,
ãe bi mogel, bi se spremenil v tlak, po katerem ubira0
svoja pota.«
»Izbrska0 verz za vsako priliko,« mu z nasmehom
reãe. »Kateri pesnik je tega zagre0 il?«
»Preskok nevronov. Ni doloãenega pesnika,« suho-
parno odvrne.
Nekaj ãasa ga zvedavo gleda, a na obrazu Angela se
nobena mi0 ica ne premakne, v zaznavni0 kih oãeh ni
nobene ãlove0 ke iskre, ki bi kazala na kak0 no ãustvo.
Zato mu brez pomisleka naroãi:
»Potem me res poãe0 i, tu ima0 glavnik. In spleti mi
kiti. V telovadnico sem namenjena, da se dokonãno pre-
budim.«
Angel vzame glavnik in ko se z njim pribliÏa njenim
gostim ãrnim lasem, zaprasketajo elektriãne iskre in
Iksia se zdrzne.
»Ej, skuril me bo0 !« vzklikne.
»Haron me je prepriãeval, da sem vrhunec Ïivostroj-
ne tehnike, pa imam vseskozi teÏave s preprostim elek-
trostatiãnim nabojem,« zamrmra. »Zdaj bo dobro, raz-
elektril sem se.«
âe0 e Iksio, ki je znova preseneãena, odkod strojnemu
108
IKSIA
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]