[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Za njima! Balambak, vzemi najbolj0 ega konja in naj-
bolj0 ega tovari0 a, pa za njima! Do jutri zjutraj mi prine-
se0 njegovo glavo. Zgini! Jezdi kot vihar in ãe oba kon-
ja pogineta! Vseeno! Glavo tega psa hoãem!«
Balambak je izbral tovari0 a in konja. Vohali so po
dolini za sledovi. Na cesti sta planila jezdeca v divji sko-
kot; samo hunski konji so mogli vzdrÏati ta grozni po-
gon.
Tunju0 je ponovil prej0 nje povelje. Otovorjene konje
je poslal naprej, sam pa se je z oddelkom skril v zasedo.
Radovan in Iztok sta do jutra jahala kar moãi hitro. Pot
je bilà gladka, niã klancev, in ob desni je 0 umela reka
Tonsus. Konja sta bilà sita in spoãita. Iztok se je gibal na
visokem hrbtu, kakor bi sedèl doma v gradi0 ãu na me-
hki koÏuhovini. Radovanu pa so tekle znojne kaplje z
belih las, se usipale ãez ãelo in drsele po dolgi bradi. Ko
je sonce vzhajalo, je zaãel zaostajati. Zakaj njegov konj
ni kazal toliko veselja kakor tovari0 ev. Kopit ni dvigal
tako visoko in koraki so mu bili kraj0 i. Glavo je le vãasih
dvignil, sicer pa jo dremotno pove0 al. Iztok je oãakoval
Radovana, ga ogovarjal s prijaznimi besedami, naj pri-
me tesneje za povodce. Zakaj na oãi je bil Radovanov
konj bolj0 i in mlaj0 i od Iztokovega. Ali Ïival je dobro
107
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
ãutila, da je ne vodi moãna roka, da ji ne stiska bokov
mlado, krepko koleno.
Radovan si je otiral pot s ãela in godrnjal nerazuml-
jive besede. Njegove ko0 ate obrvi so bile namr0 ene,
mrko je gledal med konjskimi uhlji v daljavo.
»Oãka, menjajva za konje!«
»Na tvojem mi seveda ne bo trpljenja. O, jaz bedak!«
Jezno je sunil s komolcem ob plunko, ki mu je silila s
hrbta. Z desnico je potegnil konja, da je visoko vzpel
dolgi Ïilavi vrat in zacepetal.
»Tako, tako, oãka!«
Spustila sta se v hitrej0 i dir, jahala drug ob drugem in
molãala. Iztok je bil vesel, da je 0 lo urno dalje.
Veãkrat se je skrivaj ozrl po rávni cesti, se li ne dviga
kje siv oblaãek prahu. In kadar se je ozrl, ga je vselej za-
skrbelo. âe so Huni tatvino zapazili dosti zgodaj in jo
udarili za njima, sta izgubljena. Sam bi jim u0 el. Toda
Radovan? Ne vzdrÏal bi.
Zato je veãkrat skrivaj pognal Radovanovega konja. A
tedaj je Radovan vselej vztrepetal in z rokami zamahnil,
da se ni opotekel.
»S konja me spravi0 ! Ubije0 me! Oj, takega sina!«
»Ne, oãka! Toda naprej morava! âe se Huni dvigne-
jo in za nama . . .«
Radovana je ob0 el strah. A izdal se ni. Stisnil je konja,
kar so dale trudne noge, nategnil brzde in zopet je 0 lo v
108
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ïivahnem diru dalje. Pot pa se mu je v gostej0 ih curkih
pocedil po ãelu.
Sonce se je bliÏalo poldnevu. Na levi in desni lepe do-
line so se priãeli dvigati vi0 ji hribi, raván se je oÏila po
bregovih so se svetili sredi porumenelega listja beli do-
movi.
PridrÏala sta konja, ki sta bilà spenjena in trudna. Ra-
dovan se je ozrl na levo in na desno in po griãih.
»Da ga 0 e ni, Epafrodita? V Odrinu popiva, Grk pijan-
ski, Radovan pa trpi Ïejo zanj. Naj ga Tunju0 , ãemu si
me izpeljal, Iztok?«
»Ne huduj se, oãka! Sam si svetoval!«
»Sam si svetoval, aha? Kdaj je godec rekel: Primi za
noÏ in suni! Kdaj? O Morana! Kako sem sam lepo mimo
popotoval. S teboj je trpljenje!«
»Radovan, razjahajva, ãe hoãe0 . V senco leÏeva, da se
odpoãije0 . Imam ãutarico vina. Glej, zate ga hranim!
Hunov menda ne bo za nama.«
»Ne bo jih? Kaj ti ve0 ? Jaz samo to vem, da moram
beÏati, ko me bolé kosti, kakor bi sedelo deset Mor na
meni tri noãi zapored. Oj Morana!«
Korakoma sta lezla po pra0 ni cesti. Konja sta se pripo-
gibala in trgala uvelo travo kraj pota.
»Daj mi ãutaro!«
Iztok je segel za prteno haljo in privlekel precèj0 njo
buão iz nedrij. Pomolil jo je Radovanu.
109
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Starec je nastavil in pil z veliko Ïejo.
Tedaj je Iztok zagledal, da se dviga daleã pred njima
prah. Zaãul je ropot koles.
»Oãka, poglej! Mordà je trgovec!«
Radovan je odstavil na pol izpraznjeno buão in zrl s
0 iroko odprtimi oãmi. Ropot koles se je sli0 al razloãno,
na cesti v daljavi sta zagledala konje.
»Pri Svetovitu, Epafrodit! Kdo drug kakor on! Dobro
je gonil in zgodaj je moral kreniti iz Odrina. Zakaj pot se
vleãe!« Hitro je nastavil zopet buão na ustnice, zamiÏal
in izpraznil do zadnje kaplje.
»Sinko, sedaj le urno! Epafrodit naj vé, koliko sem
trpel.«
Pognal je konja z mladeni0 kim ognjem, prah ju je za-
vil in razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila.
»Pax, eirene! Pax, eirene!«*
Radovan je glasno kriãal in dvigal visoko nad glavo
svojo plunko, ko sta se pribliÏala vozu. Zakaj pred vo-
zom je jahalo osem dobro oboroÏenih spremljevalcev.
Ko so ti zapazili Iztoka in Radovana so spodbodli konje,
poprijeli in nagnili kopja ter obkroÏili neznana potnika.
»Pax, eirene!« je ponavljal Radovan in se jim prikla-
njal. Ko so konjiki spoznali, da sta neoboroÏena, so po-
vesili kopja in z zanimanjem opazovali jezdeca. Toda iz
* Mir, mir!
110
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
svoje srede ju niso pustili; zaobrnili so konje in jahali za
njima proti vozu, ki je zaostal.
Radovan si je brisal pot in neprenehoma ponavljal:
»Pax, pax, pax.«
Ko se je na videz oddahnil in odhropel, je povpra0 al
v slabi latin0 ãini, pome0 ani z gr0 kimi besedami, ali se
pelje trgovec Epafrodit.
Spremljevalci so se zaãudili in tesneje pritisnili s konji
do Iztoka in Radovana.
»Kaj Ïeli0 na0 emu gospodu, Epafroditu?«
»Smrti ga otmem!«
Oblastno je pogledal Radovan na konjike. Ves strah
mu je izginil, pogum se je vrnil in z njim vsa modrost
pretkanega godca.
»Smrti ga otme?« so ponavljali kupãevi váruhi in se
spogledali ter se vsi hkrati zasmejali.
»Na Krista, katerega moli va0 gospod, vam reãem, da
ste norci, ãe se smejete mojim besedam!«
»Suni s konja prismojenega barbara!« je zagodrnjal
ãokat jezdec in ti0 ãal za Radovanom.
Radovan ga je sli0 al in se jezen okrenil na konju.
»Suni barbara, suni ga, le suni! Barbar pojde svojo
pot, va0 e glavé pa leÏejo v travo kakor posekane buãe.
Tako mi Krista!«
Radovan se je nerodno prekriÏal preko prsi.
111
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ne govori dalje! Pojdita svojo pot in pustita gospo-
da, ki poãiva v vozu. Smrti ga otmo na0 a kopja in meãi.«
»·la bi dalje, ko bi imela pasje srce, kakor je tvoje!
Tako pa ne grem, da re0 im Epafrodita!«
Kvadriga* se je ustavila pred njimi. Lepa dama0 ãanska
preproga, obe0 ena za senco ãez voz, se je zganila in izza
nje so se posvetile sive oãi Grka Epafrodfta.
»Epafrodit, Epafrodit!« je kriãal Radovan.
Trgovec je namignil, straÏnik se je sklonil s konja do
preproge.
»Kaj hoãe ta barbar?«
»Pravi, da te otme smrti, gospod! Zdi se nam prismo-
jen.«
Grk je razgrnil preprogo in se pokazal na vozu. Glad-
ko obrito lice je krasil nekoliko vzboãen 0 ilast nos. V
majhnih oãeh mu je gorelo kakor skrite luãke, ki prodi-
rajo v prihodnost in raãunajo modre raãune.
»Barbar naj stopi sem!«
Radovanu so veleli razjahati. Stokajoã in polomljen je
zlezel z visokega konja in si vedno otiral pot ter hodil
globoko po sapo.
»Povej hitro, kaj Ïeli0 ! Nam se mudi. âe si laãen, naj
ti dado kruha, ãe si Ïejen, lezi pa trebuh in pij. Poglej
vode!«
Epafrodit je z gosposko kretnjo pokazal na reko.
* ãetverovprega.
112
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ne beraãim, gospod. Godci nikoli ne beraãijo. âe ne
dajo ljudje, da zemlja in da nebo!«
Epafrodit je spustil z eno roko preprogo, konji so na-
tegnili in kvadriga je za0 kripala. [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl szamanka888.keep.pl
»Za njima! Balambak, vzemi najbolj0 ega konja in naj-
bolj0 ega tovari0 a, pa za njima! Do jutri zjutraj mi prine-
se0 njegovo glavo. Zgini! Jezdi kot vihar in ãe oba kon-
ja pogineta! Vseeno! Glavo tega psa hoãem!«
Balambak je izbral tovari0 a in konja. Vohali so po
dolini za sledovi. Na cesti sta planila jezdeca v divji sko-
kot; samo hunski konji so mogli vzdrÏati ta grozni po-
gon.
Tunju0 je ponovil prej0 nje povelje. Otovorjene konje
je poslal naprej, sam pa se je z oddelkom skril v zasedo.
Radovan in Iztok sta do jutra jahala kar moãi hitro. Pot
je bilà gladka, niã klancev, in ob desni je 0 umela reka
Tonsus. Konja sta bilà sita in spoãita. Iztok se je gibal na
visokem hrbtu, kakor bi sedèl doma v gradi0 ãu na me-
hki koÏuhovini. Radovanu pa so tekle znojne kaplje z
belih las, se usipale ãez ãelo in drsele po dolgi bradi. Ko
je sonce vzhajalo, je zaãel zaostajati. Zakaj njegov konj
ni kazal toliko veselja kakor tovari0 ev. Kopit ni dvigal
tako visoko in koraki so mu bili kraj0 i. Glavo je le vãasih
dvignil, sicer pa jo dremotno pove0 al. Iztok je oãakoval
Radovana, ga ogovarjal s prijaznimi besedami, naj pri-
me tesneje za povodce. Zakaj na oãi je bil Radovanov
konj bolj0 i in mlaj0 i od Iztokovega. Ali Ïival je dobro
107
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
ãutila, da je ne vodi moãna roka, da ji ne stiska bokov
mlado, krepko koleno.
Radovan si je otiral pot s ãela in godrnjal nerazuml-
jive besede. Njegove ko0 ate obrvi so bile namr0 ene,
mrko je gledal med konjskimi uhlji v daljavo.
»Oãka, menjajva za konje!«
»Na tvojem mi seveda ne bo trpljenja. O, jaz bedak!«
Jezno je sunil s komolcem ob plunko, ki mu je silila s
hrbta. Z desnico je potegnil konja, da je visoko vzpel
dolgi Ïilavi vrat in zacepetal.
»Tako, tako, oãka!«
Spustila sta se v hitrej0 i dir, jahala drug ob drugem in
molãala. Iztok je bil vesel, da je 0 lo urno dalje.
Veãkrat se je skrivaj ozrl po rávni cesti, se li ne dviga
kje siv oblaãek prahu. In kadar se je ozrl, ga je vselej za-
skrbelo. âe so Huni tatvino zapazili dosti zgodaj in jo
udarili za njima, sta izgubljena. Sam bi jim u0 el. Toda
Radovan? Ne vzdrÏal bi.
Zato je veãkrat skrivaj pognal Radovanovega konja. A
tedaj je Radovan vselej vztrepetal in z rokami zamahnil,
da se ni opotekel.
»S konja me spravi0 ! Ubije0 me! Oj, takega sina!«
»Ne, oãka! Toda naprej morava! âe se Huni dvigne-
jo in za nama . . .«
Radovana je ob0 el strah. A izdal se ni. Stisnil je konja,
kar so dale trudne noge, nategnil brzde in zopet je 0 lo v
108
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ïivahnem diru dalje. Pot pa se mu je v gostej0 ih curkih
pocedil po ãelu.
Sonce se je bliÏalo poldnevu. Na levi in desni lepe do-
line so se priãeli dvigati vi0 ji hribi, raván se je oÏila po
bregovih so se svetili sredi porumenelega listja beli do-
movi.
PridrÏala sta konja, ki sta bilà spenjena in trudna. Ra-
dovan se je ozrl na levo in na desno in po griãih.
»Da ga 0 e ni, Epafrodita? V Odrinu popiva, Grk pijan-
ski, Radovan pa trpi Ïejo zanj. Naj ga Tunju0 , ãemu si
me izpeljal, Iztok?«
»Ne huduj se, oãka! Sam si svetoval!«
»Sam si svetoval, aha? Kdaj je godec rekel: Primi za
noÏ in suni! Kdaj? O Morana! Kako sem sam lepo mimo
popotoval. S teboj je trpljenje!«
»Radovan, razjahajva, ãe hoãe0 . V senco leÏeva, da se
odpoãije0 . Imam ãutarico vina. Glej, zate ga hranim!
Hunov menda ne bo za nama.«
»Ne bo jih? Kaj ti ve0 ? Jaz samo to vem, da moram
beÏati, ko me bolé kosti, kakor bi sedelo deset Mor na
meni tri noãi zapored. Oj Morana!«
Korakoma sta lezla po pra0 ni cesti. Konja sta se pripo-
gibala in trgala uvelo travo kraj pota.
»Daj mi ãutaro!«
Iztok je segel za prteno haljo in privlekel precèj0 njo
buão iz nedrij. Pomolil jo je Radovanu.
109
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Starec je nastavil in pil z veliko Ïejo.
Tedaj je Iztok zagledal, da se dviga daleã pred njima
prah. Zaãul je ropot koles.
»Oãka, poglej! Mordà je trgovec!«
Radovan je odstavil na pol izpraznjeno buão in zrl s
0 iroko odprtimi oãmi. Ropot koles se je sli0 al razloãno,
na cesti v daljavi sta zagledala konje.
»Pri Svetovitu, Epafrodit! Kdo drug kakor on! Dobro
je gonil in zgodaj je moral kreniti iz Odrina. Zakaj pot se
vleãe!« Hitro je nastavil zopet buão na ustnice, zamiÏal
in izpraznil do zadnje kaplje.
»Sinko, sedaj le urno! Epafrodit naj vé, koliko sem
trpel.«
Pognal je konja z mladeni0 kim ognjem, prah ju je za-
vil in razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila.
»Pax, eirene! Pax, eirene!«*
Radovan je glasno kriãal in dvigal visoko nad glavo
svojo plunko, ko sta se pribliÏala vozu. Zakaj pred vo-
zom je jahalo osem dobro oboroÏenih spremljevalcev.
Ko so ti zapazili Iztoka in Radovana so spodbodli konje,
poprijeli in nagnili kopja ter obkroÏili neznana potnika.
»Pax, eirene!« je ponavljal Radovan in se jim prikla-
njal. Ko so konjiki spoznali, da sta neoboroÏena, so po-
vesili kopja in z zanimanjem opazovali jezdeca. Toda iz
* Mir, mir!
110
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
svoje srede ju niso pustili; zaobrnili so konje in jahali za
njima proti vozu, ki je zaostal.
Radovan si je brisal pot in neprenehoma ponavljal:
»Pax, pax, pax.«
Ko se je na videz oddahnil in odhropel, je povpra0 al
v slabi latin0 ãini, pome0 ani z gr0 kimi besedami, ali se
pelje trgovec Epafrodit.
Spremljevalci so se zaãudili in tesneje pritisnili s konji
do Iztoka in Radovana.
»Kaj Ïeli0 na0 emu gospodu, Epafroditu?«
»Smrti ga otmem!«
Oblastno je pogledal Radovan na konjike. Ves strah
mu je izginil, pogum se je vrnil in z njim vsa modrost
pretkanega godca.
»Smrti ga otme?« so ponavljali kupãevi váruhi in se
spogledali ter se vsi hkrati zasmejali.
»Na Krista, katerega moli va0 gospod, vam reãem, da
ste norci, ãe se smejete mojim besedam!«
»Suni s konja prismojenega barbara!« je zagodrnjal
ãokat jezdec in ti0 ãal za Radovanom.
Radovan ga je sli0 al in se jezen okrenil na konju.
»Suni barbara, suni ga, le suni! Barbar pojde svojo
pot, va0 e glavé pa leÏejo v travo kakor posekane buãe.
Tako mi Krista!«
Radovan se je nerodno prekriÏal preko prsi.
111
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ne govori dalje! Pojdita svojo pot in pustita gospo-
da, ki poãiva v vozu. Smrti ga otmo na0 a kopja in meãi.«
»·la bi dalje, ko bi imela pasje srce, kakor je tvoje!
Tako pa ne grem, da re0 im Epafrodita!«
Kvadriga* se je ustavila pred njimi. Lepa dama0 ãanska
preproga, obe0 ena za senco ãez voz, se je zganila in izza
nje so se posvetile sive oãi Grka Epafrodfta.
»Epafrodit, Epafrodit!« je kriãal Radovan.
Trgovec je namignil, straÏnik se je sklonil s konja do
preproge.
»Kaj hoãe ta barbar?«
»Pravi, da te otme smrti, gospod! Zdi se nam prismo-
jen.«
Grk je razgrnil preprogo in se pokazal na vozu. Glad-
ko obrito lice je krasil nekoliko vzboãen 0 ilast nos. V
majhnih oãeh mu je gorelo kakor skrite luãke, ki prodi-
rajo v prihodnost in raãunajo modre raãune.
»Barbar naj stopi sem!«
Radovanu so veleli razjahati. Stokajoã in polomljen je
zlezel z visokega konja in si vedno otiral pot ter hodil
globoko po sapo.
»Povej hitro, kaj Ïeli0 ! Nam se mudi. âe si laãen, naj
ti dado kruha, ãe si Ïejen, lezi pa trebuh in pij. Poglej
vode!«
Epafrodit je z gosposko kretnjo pokazal na reko.
* ãetverovprega.
112
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ne beraãim, gospod. Godci nikoli ne beraãijo. âe ne
dajo ljudje, da zemlja in da nebo!«
Epafrodit je spustil z eno roko preprogo, konji so na-
tegnili in kvadriga je za0 kripala. [ Pobierz całość w formacie PDF ]