[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Joj, joj, joj!« sem se spakovala. »Prihrani svoje bedas-
te poklonãke za punce, ki so jih potrebne! «
»Divja maãka puha brez potrebe,« se je odrezal poba
in se brez mojega dovoljenja olika pa taka! spustil
51
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
zraven mene, ne da bi se kaj zmenil za kamenãke in
ostre drobce, ki so se mu zabodli v opeãena bedra.
»Jaz sem Erik,« je dodal in me dokaj bistro pogledal.
»Vidim, fin si,« sem odgovorila.
Pogledal me je; oãitno je bil v rahli zadregi zaradi
moje neuglajenosti. Z dlanema sem se oprla ob rob
0 karpe in zdrknila v vodo, tako da mi je najprej segala
do kolen, potem do pasu, ãisto se pa 0 e nisem hotela
potopiti, da ne zledenim.
»Mrzla je, kaj, ãe si tako vroã,« je prijateljsko menil
Erik. DrÏal se je, kakor da je moja odklonilna drÏa nekaj
samo ob sebi umevnega in torej neresnega.
»Lahko mi reãe0 Giti,« sem odvrnila in planila v vodo,
da sem po0 teno ohladila tudi njega. Kajpada ni niti tre-
nil.
Sava je bila neznosno mrzla. Naglo sem zaplavala
proti sredini, pri ãemer me je tok enakomerno zana0 al
nazaj. Bila sem Ïe precej od brega, ko sem se previdno
ozrla; mislila sem, da ne bo niã opazil, vendar je gledal
naravnost proti meni in mi je takoj pomahal. Tepec si
bo 0 e domi0 ljal, da mi je v0 eã! sem besno pomislila in se
prepustila toku. Nosil me je hitro, ãedalje hitreje. Zaprla
sem oãi in s slastjo zaãutila, kako me po vsej koÏi, a 0 e
najbolj po gladkem boku sproti preveva in poÏivlja sve-
Ïina hladne reke. Dolgo sem se tako druÏila z vodo, ven
52
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
sem vsa pomodrela zlezla na drugem bregu in legla v
razbeljeno mivko. Na Erika nisem veã pomislila.
In vendar je naneslo, da sva se po tistem skoraj vsak
dan sreãavala na Savi. Ko so minevali tedni, si nisva bila
veã tuja, prijatelja pa tudi 0 e ne. Nisem se mogla poba-
hati s tem, da bi bil Erik iskal mojo bliÏino; kadar sva
trãila drug v drugega, sva paã izmenjala nekaj besed.
Zato sem zazijala, ko sem se vmes po nekaj dneh doma
spet pri0 la kopat in mi je neka stalna savska slika, ena
tistih nemogoãih opic, ki se samo raztezajo po 0 karpi,
voda jih pa zlepa ne vidi, niã hudega sluteãi zabrusila v
obraz:
»Kod pa hodi0 , gituza gitara giton? Tvoj Erik je Ïe v
zadnjih vzdihljajih!«
Samo buljila sem, ker nisem takoj razumela, o ãem
govori.
»Lej jo, nevednico!« se je zasmejala blondinka v dvo-
delnih kopalkah. Dvodelne kopalke so bile takrat vi0 ek
pohuj0 ljivosti, da o blondinkah niti ne govorim.
»Tako se je oziral za tvojim biciklom, da si je vrat zlo-
mil, ravno so ga odpeljali!« se je zahahljala 0 e ena iz tiste
klape. »Ne res, punce?«
In so zahrzale ko zbezljane kobile.
Zavihala sem nos, rekla samo eno: »Trole!« in se od-
peljala.
53
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Naslednje dni sem se veãkrat zalotila v mislih na Eri-
ka. âe se vse prav premisli, sploh ni tako napaãen, sem
si govorila. Veãkrat me je zamikalo, da bi skoãila pogle-
dat, ali res tako hrepeni po meni, toda potem so pri0 le
vmes ãisto druge reãi, ki sem jih imela za resne, in ne-
kako se je naredilo, da se nisem veã tako pogosto kopa-
la . . . Vendar sem v fizikalni dvorani hipoma prepo-
znala glas, ki je povedal:
»Marburger Zeitung. To je jasno.«
V osupli tihoti, ki jo je s svojim bodrim odgovorom
ustvaril Erik, sem izkoristila priloÏnost in sedla. Tega ni
nihãe opazil, niti oãe, ker je nehote z obãudovanjem in
rahlo nevo0 ãljivostjo tehtal fanta, ki se tako znajde. Te-
daj sem tudi jaz 0 e enkrat premerila Erika.
Preseneãeno sem spoznala, da sem ga dotlej vselej
videla samo na pol, dobesedno samo na polovico. Naj je
sedel ali leÏal ali stal, kadar sva se pogovarjala, vselej je
bil samo na pol obrnjen k meni. Jadrno sem priklicala v
spomin tistih nekaj kratkih sreãanj z njim; ugotavljala
sem, kje je stal on in kje sem stala jaz, in res, nisem se
zmotila: vselej sem ga videla samo od strani.
âudno.
âudno je bilo to, da se je v gimnaziji, kjer so Nemci
milostno sprejemali na izpit uãence, ki bi jeseni radi 0 li
v gimnazijo, Erik prviã obrnil k meni iz obraza v obraz
in se mi nasmehnil enako samozavestno in prikupno
54
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
kot nekdaj za Savo. Nehote sem se stresla in se obrnila
proã.
»No, pa 0 e povejte, vi, ki tako lepo govorite nem0 ko,«
je zatrobental usloãeni hrbet pri oknu, »kaj pomeni na-
slov uvodnega ãlanka v Marburger Zeitung? Prepisal
vam ga bom na tablo.«
Vsega tega seveda nisem razumela sproti, od besede
do besede, vendar je bilo jasno, kaj misli oficir, ki je vzel
kredo in napisal z velikimi pokonãnimi ãrkami po vsej
zgornji polovici table:
WIR ÜBERWINDEN DEN OSTRAUM.
Besed na tabli nisem razumela. Ti0 ina je postala gosta
in moreãa. Obãutila sem jo kot nekaj otipljivega, teles-
nega kakor groÏnjo, udarec, krik, in nekaj mi je reklo,
da je sproÏila pritajeno napetost tudi med postavami za
pultom.
A samo za dolg trenutek, potem je bilo spet vse kot
prej. Erik je odgovarjal s svojim Ïe skoraj moÏatim gla-
som, v katerem je podrhtevala samov0 eãnost:
»Prosim, to pomeni PREMAGUJEMO VZHOD.«
Ob teh besedah so se moÏje pred tablo kar opazno
sprostili. Vpra0 ala sem se, kaj jim je prej bilo, a nisem
vedela odgovora, ne tedaj ne 0 e dolgo po tistem.
Erikovo zmagoslavje ne bi bilo tako popolno, kot je
moglo in moralo biti, ãe ga spra0 evalec ne bi bil 0 e do-
brohotno pobaral:
55
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
»Kje ste se nauãili na0 ega jezika?«
»Doma govorimo nem0 ko,« je z neprikritim ponosom
povedal Erik.
»Bhavo, bhavo!« je vzkliknil oficir.
56
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
V
se nas bodo postrelili,« je povedala mama, ko sva
Vz oãetom pri0 la domov.
»Kdo je to rekel?« se je hipoma vznemiril oãe in se
teÏko spustil na stol v kuhinji. »Kaj spet blebeãe0 , raje
mi daj jesti!«
»Ti si sploh ne more0 misliti,« je z onemoglo zaskrb-
ljenim glasom nadaljevala mama in hitela nositi na
mizo. Sedla sem na zofo v kotu in ãakala, kaj se bo izci-
milo.
Oãe si je s pestjo podprl obraz in se brez besede za-
strmel v mamo. Prigrizek, ki ga je imel tik pred seboj, ga
ni veã zanimal.
»Kdo je kaj rekel in kaj sploh je?« je ponovil, ko je tudi
mama trudoma sedla in obmirovala za mizo.
»Letaki pa bomba,« je povedala mama. »Pri frizerju
so na0 li in zdaj je stra0 en kraval. Nemci in Ïandarji. Veã
pa nobeden ne ve.« [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl szamanka888.keep.pl
»Joj, joj, joj!« sem se spakovala. »Prihrani svoje bedas-
te poklonãke za punce, ki so jih potrebne! «
»Divja maãka puha brez potrebe,« se je odrezal poba
in se brez mojega dovoljenja olika pa taka! spustil
51
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
zraven mene, ne da bi se kaj zmenil za kamenãke in
ostre drobce, ki so se mu zabodli v opeãena bedra.
»Jaz sem Erik,« je dodal in me dokaj bistro pogledal.
»Vidim, fin si,« sem odgovorila.
Pogledal me je; oãitno je bil v rahli zadregi zaradi
moje neuglajenosti. Z dlanema sem se oprla ob rob
0 karpe in zdrknila v vodo, tako da mi je najprej segala
do kolen, potem do pasu, ãisto se pa 0 e nisem hotela
potopiti, da ne zledenim.
»Mrzla je, kaj, ãe si tako vroã,« je prijateljsko menil
Erik. DrÏal se je, kakor da je moja odklonilna drÏa nekaj
samo ob sebi umevnega in torej neresnega.
»Lahko mi reãe0 Giti,« sem odvrnila in planila v vodo,
da sem po0 teno ohladila tudi njega. Kajpada ni niti tre-
nil.
Sava je bila neznosno mrzla. Naglo sem zaplavala
proti sredini, pri ãemer me je tok enakomerno zana0 al
nazaj. Bila sem Ïe precej od brega, ko sem se previdno
ozrla; mislila sem, da ne bo niã opazil, vendar je gledal
naravnost proti meni in mi je takoj pomahal. Tepec si
bo 0 e domi0 ljal, da mi je v0 eã! sem besno pomislila in se
prepustila toku. Nosil me je hitro, ãedalje hitreje. Zaprla
sem oãi in s slastjo zaãutila, kako me po vsej koÏi, a 0 e
najbolj po gladkem boku sproti preveva in poÏivlja sve-
Ïina hladne reke. Dolgo sem se tako druÏila z vodo, ven
52
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
sem vsa pomodrela zlezla na drugem bregu in legla v
razbeljeno mivko. Na Erika nisem veã pomislila.
In vendar je naneslo, da sva se po tistem skoraj vsak
dan sreãavala na Savi. Ko so minevali tedni, si nisva bila
veã tuja, prijatelja pa tudi 0 e ne. Nisem se mogla poba-
hati s tem, da bi bil Erik iskal mojo bliÏino; kadar sva
trãila drug v drugega, sva paã izmenjala nekaj besed.
Zato sem zazijala, ko sem se vmes po nekaj dneh doma
spet pri0 la kopat in mi je neka stalna savska slika, ena
tistih nemogoãih opic, ki se samo raztezajo po 0 karpi,
voda jih pa zlepa ne vidi, niã hudega sluteãi zabrusila v
obraz:
»Kod pa hodi0 , gituza gitara giton? Tvoj Erik je Ïe v
zadnjih vzdihljajih!«
Samo buljila sem, ker nisem takoj razumela, o ãem
govori.
»Lej jo, nevednico!« se je zasmejala blondinka v dvo-
delnih kopalkah. Dvodelne kopalke so bile takrat vi0 ek
pohuj0 ljivosti, da o blondinkah niti ne govorim.
»Tako se je oziral za tvojim biciklom, da si je vrat zlo-
mil, ravno so ga odpeljali!« se je zahahljala 0 e ena iz tiste
klape. »Ne res, punce?«
In so zahrzale ko zbezljane kobile.
Zavihala sem nos, rekla samo eno: »Trole!« in se od-
peljala.
53
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Naslednje dni sem se veãkrat zalotila v mislih na Eri-
ka. âe se vse prav premisli, sploh ni tako napaãen, sem
si govorila. Veãkrat me je zamikalo, da bi skoãila pogle-
dat, ali res tako hrepeni po meni, toda potem so pri0 le
vmes ãisto druge reãi, ki sem jih imela za resne, in ne-
kako se je naredilo, da se nisem veã tako pogosto kopa-
la . . . Vendar sem v fizikalni dvorani hipoma prepo-
znala glas, ki je povedal:
»Marburger Zeitung. To je jasno.«
V osupli tihoti, ki jo je s svojim bodrim odgovorom
ustvaril Erik, sem izkoristila priloÏnost in sedla. Tega ni
nihãe opazil, niti oãe, ker je nehote z obãudovanjem in
rahlo nevo0 ãljivostjo tehtal fanta, ki se tako znajde. Te-
daj sem tudi jaz 0 e enkrat premerila Erika.
Preseneãeno sem spoznala, da sem ga dotlej vselej
videla samo na pol, dobesedno samo na polovico. Naj je
sedel ali leÏal ali stal, kadar sva se pogovarjala, vselej je
bil samo na pol obrnjen k meni. Jadrno sem priklicala v
spomin tistih nekaj kratkih sreãanj z njim; ugotavljala
sem, kje je stal on in kje sem stala jaz, in res, nisem se
zmotila: vselej sem ga videla samo od strani.
âudno.
âudno je bilo to, da se je v gimnaziji, kjer so Nemci
milostno sprejemali na izpit uãence, ki bi jeseni radi 0 li
v gimnazijo, Erik prviã obrnil k meni iz obraza v obraz
in se mi nasmehnil enako samozavestno in prikupno
54
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
kot nekdaj za Savo. Nehote sem se stresla in se obrnila
proã.
»No, pa 0 e povejte, vi, ki tako lepo govorite nem0 ko,«
je zatrobental usloãeni hrbet pri oknu, »kaj pomeni na-
slov uvodnega ãlanka v Marburger Zeitung? Prepisal
vam ga bom na tablo.«
Vsega tega seveda nisem razumela sproti, od besede
do besede, vendar je bilo jasno, kaj misli oficir, ki je vzel
kredo in napisal z velikimi pokonãnimi ãrkami po vsej
zgornji polovici table:
WIR ÜBERWINDEN DEN OSTRAUM.
Besed na tabli nisem razumela. Ti0 ina je postala gosta
in moreãa. Obãutila sem jo kot nekaj otipljivega, teles-
nega kakor groÏnjo, udarec, krik, in nekaj mi je reklo,
da je sproÏila pritajeno napetost tudi med postavami za
pultom.
A samo za dolg trenutek, potem je bilo spet vse kot
prej. Erik je odgovarjal s svojim Ïe skoraj moÏatim gla-
som, v katerem je podrhtevala samov0 eãnost:
»Prosim, to pomeni PREMAGUJEMO VZHOD.«
Ob teh besedah so se moÏje pred tablo kar opazno
sprostili. Vpra0 ala sem se, kaj jim je prej bilo, a nisem
vedela odgovora, ne tedaj ne 0 e dolgo po tistem.
Erikovo zmagoslavje ne bi bilo tako popolno, kot je
moglo in moralo biti, ãe ga spra0 evalec ne bi bil 0 e do-
brohotno pobaral:
55
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
»Kje ste se nauãili na0 ega jezika?«
»Doma govorimo nem0 ko,« je z neprikritim ponosom
povedal Erik.
»Bhavo, bhavo!« je vzkliknil oficir.
56
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
V
se nas bodo postrelili,« je povedala mama, ko sva
Vz oãetom pri0 la domov.
»Kdo je to rekel?« se je hipoma vznemiril oãe in se
teÏko spustil na stol v kuhinji. »Kaj spet blebeãe0 , raje
mi daj jesti!«
»Ti si sploh ne more0 misliti,« je z onemoglo zaskrb-
ljenim glasom nadaljevala mama in hitela nositi na
mizo. Sedla sem na zofo v kotu in ãakala, kaj se bo izci-
milo.
Oãe si je s pestjo podprl obraz in se brez besede za-
strmel v mamo. Prigrizek, ki ga je imel tik pred seboj, ga
ni veã zanimal.
»Kdo je kaj rekel in kaj sploh je?« je ponovil, ko je tudi
mama trudoma sedla in obmirovala za mizo.
»Letaki pa bomba,« je povedala mama. »Pri frizerju
so na0 li in zdaj je stra0 en kraval. Nemci in Ïandarji. Veã
pa nobeden ne ve.« [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]